Skoči na vsebino

NOVICA

Slovenski zajtrk je pogosto na jedilniku v Azilnem domu

Stanovalci Azilnega doma v Ljubljani zelo radi in zelo pogosto okušajo tradicilnalno slovensko hrano, zato Dan slovenske hrane v domu ne traja le en dan v letu.

Prosilci, ki med čakanjem na odločitev o njihovi prošnji za mednarodno zaščito bivajo v Azilnem domu v  Ljubljani so se navsezgodaj pridružil preko 260 tisoč otrokom in mladostnikom po slovenskih vrtcih in šolah in dan začeli s Tradicionalnim slovenskim zajtrkom.


Uživali so ob kruhu z maslom in medom ter ob skodelici mleka ter sadju lokalnih pridelovalcev živil. S tem pa obeležili letošnji

Dan slovenske hrane.

 

Okušanje lokalno pridelanih kmetijskih pridelkov in živil namreč predstavlja pomembno spoznavanje ter učenje kulture, navad in običajev, ki veljajo v Sloveniji - v procesu njihovega vključevanja v slovensko družbo torej zato še toliko bolj pomembno.

 

Z zanimanjem in veliko spoštljivostjo obenem so prosilci prisluhnili socialnim delavcem, ki jim v Azilnem domu pomagajo pri integracijii in prevzemanju običajev, razlagam o tem, kako nastaja hrana, ki so jo okušali. Posamezniki z migrantsko izkušnjo so s tem dobili priložnost, da se sami prepričajo, zakaj je vredno posegati po lokalno pridelanih izdelkih, ki "ne zrastejo na policah trgovskih centrov", temveč so plod izjemnega truda slovenskih kmetijskih pridelovalcev, da hrane ne vsebuje zdravju škodljivih sestavin.

 

Kruh z maslom in medom, ob skodelici toplega mleka ter koščku svežega sadja, kar predstavlja tradicionalni slovenski zajtrk je sicer že tako ali tako zelo pogosto na jedilniku stanovalcev Azilnega doma. Kljub raznovrstni prehrani oziroma jedeh, ki izvirajo iz različnih okolij, namreč prosilci za mednarodno zaščito zelo radi in redno posegajo po tradicionalni slovenski hrani - ne le za zajtrk, temveč ob katerem koli obroku dneva.

 

Stanovalcem Azilnega doma pa poskušajo biti čim bolj za vzgled tudi socialni delavci in ostali sodelavci na Uradu Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov (UOIM), ki so Dan slovenske hrane prav tako začeli s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Podobno kot prosilci tudi sami pogosto jutranje rituale ali pa delovne sestanke ob kavi zamenjajo za druženje ob prehranskih izdelkih, ki jih bodisi pridelajo sami na lastnih domačih vrtovih ali pa jih poiščejo pri slovenskih kmetijskih pridelovalcih. S tem sledijo promociji zdravja na delovnem mestu in soustvarjanja zdravih delovnih pogojev, ki vodijo v uspešno opravljanje vsakodnevnih delovnih nalog ter obveznosti.