Skoči na vsebino

ZGODOVINA

Področje migracij je bilo v času delovanja SFRJ urejeno s tedanjo zvezno zakonodajo. Od osamosvojitve naprej (1991) je bilo področje migracij v Republiki Sloveniji urejeno z Zakonom o tujcih, ki je vseboval tudi določbe za potrebe izvajanja pravice do azila, kot jih določa t.i. Ženevska konvencija s protokolom. Na podlagi Zakona o tujcih je bil leta 1991 ustanovljen Prehodni dom RS za tujce, kot organ v sestavi Ministrstva za notramnje zadeve, ki je bil pristojen tako za azilno področje (sprejem in nastanitev prosilcev za azil in odločanje o prošnjah) kot tudi za izvajanje ukrepov s tujci, ki niso izpolnjevali pogojev za bivanje v Republiki Sloveniji. Prehodni dom za tujce je deloval vse do do leta 2000, ko je bil za področje nezakonitih migracij v okviru Policije ustanovljen Center za tujce s sedežem v Postojni, za področje azila pa je bil ustanovljen Sektor za azil, ki je deloval v okviru Urada za migracije (MNZ) še na lokaciji bivšega prehodnega doma na Celovški cesti v Ljubljani.

 

Za nastanitev in osnovno oskrbo prosilcev za mednarodno zaščito je organiziran azilni dom, ki je sprva deloval na lokaciji Prehodnega doma za tujce na Celovški cesti v Ljubljani, kasneje pa je bil zgrajen nov na lokaciji bivšega nastanitvenega centra za osebe z začasnim zatočiščem, cesta v Gosrice 15 v Ljubljani. Zaradi povečanja števila prosilcev sta bila skladno s kontingentnim načrtom vzpostavljeni še dve izpostavi azilnega doma v Logatcu in na Kotnikovi v Ljubljani.


Za nastanitev oseb s priznano mednarodno zaščito ima urad vzpostavljeni od leta 2006 dve integracijski hiši in sicer v Ljubljani in Mariboru s skupno kapaciteto cca. 60 oseb.

V času med 1992 in 2004 je na področju nastanitve migrantov deloval tudi Urad Vlade RS za priseljevanje in begunce, katerega glavna naloga je bila skrb nad delovanjem nastanitvenih centrov v katerih so bile nastanjene osebe z začasnim zatočiščem (begunci iz BiH in Hrvaške) skladno z Zakonom o začasnem zatočišču. Vladni urad je na začetku upravljal z 58 nastanitvenimi centri širom Slovenije s skoraj 19.000 nastanjenimi osebami. Z umiritvijo situacije v BiH se je število nastanjenih oseb in s tem povezanim številom centrov zmanjševalo. Vladni urad je 1999 pripravil tudi prvi strateški dokument na področju migracij v Sloveniji - Resolucijo o imigracijski politiki RS ter prve rešitve na področju integracije. Z novelo Zakona o začasnem zatočišču so bili vzpostavljeni pogoji za integracijo preostalih oseb z začasnim zatočiščem (pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje, možnost obiskovanja brezplačnega tečaja slovenskega jezika in opravljanja izpita iz slovenskega jezika), sprejet pa je bil tudi prvi podzakonski akt, ki je urejal pravice in dolžnosti oseb, ki jim je Republika Slovenija podelila status begunca. Urad za priseljevanje in begunce kot samostojna vladna služba je bil leta 2004 ukinjen, njegovo delovno področje pa je prešlo pod Ministrstvo za notranje zadeve.

S 1. 6. 2017 prične z delom Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov.

Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov opravlja naloge, določene z zakoni, ki urejajo tujce, mednarodno zaščito in začasno zaščito razseljenih oseb. V okviru svojih nalog usklajuje delo in naloge drugih državnih organov, nevladnih, mednarodnih ter drugih organizacij na področju oskrbe in integracije migrantov ter spremlja migrantsko problematiko ter daje pobude in predloge za reševanje problematike s svojega delovnega področja.

Osnovna dejavnost urada kot posebne vladne službe, z osrednjo nalogo nastanitve in oskrbe različnih kategorij migrantov, izhaja iz potrebe po usmerjenem in nadzorovanim delovanjem na področju oskrbe migrantov, ki vstopijo na ozemlje Republike Slovenije. Delovanje urada ima pomembno vlogo zaradi izvajanja nujnih ukrepov zaščite javnega reda in notranje varnosti države ter horizontalne narave nalog. Taka narava nalog zahteva interdisciplinaren pristop, ki ga je mogoče učinkoviteje zagotoviti v okviru urada kot vladne službe, kot pa v okviru posameznega
resorja.

Na podlagi Zakona o tujcih je urad odgovoren za izvajanje osnovne oskrbe za osebe z dovolitvijo zadrževanja, ki obsega pravico do izplačila denarne pomoči v višini in na način, kot ga za izplačilo denarne socialne pomoči določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke.

Na podlagi Zakona o mednarodni zaščiti urad zagotavlja materialno oskrbo in koordinira izvajanje drugih pravic prosilcev za mednarodno zaščito vključno s psihosocialno oskrbo. Za potrebe nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito urad upravlja azilni dom in njegove izpostave ter organizira njihovo delovanje.

 

Urad je pristojen tudi za zagotavljanje pravic in izvajanje integracijskih ukrepov oseb, ki jim je bila priznana mednarodna zaščita. Skladno z zakonom urad zagotavlja osebam s priznano mednarodno zaščito nastanitev v integracijskih hišah in drugih nastanitvenih zmogljivostih urada oz. jim izplačuje denarno nadomestilo v primeru nastanitve na zasebnem naslovu.

V primeru množičnega prihoda razseljenih oseb iz tretjih držav, zlasti če obstaja nevarnost, da azilni sistem ne bo
zmogel ustrezno obravnavati povečanega števila prošenj za mednarodno zaščito, Republika Slovenija nudi začasno zaščito v skladu s pogoji in postopki, določenimi z Zakonom o začasni zaščiti razseljenih oseb. V tem primeru urad vlade zagotovi prosilcem za začasno zaščito potrebne informacije z izdajo informativnih brošur in organiziranjem informacijske službe. Urad tem osebam zagotavlja nastanitev in prehrano v nastanitvenih centrih ali pa jim izplačuje denarno pomoč za zasebno nastanitev.